Odhod v St. Polten ...

Zelo kratka novička ...

  • zdravniška anamneza: sicintigrafija opravljena, stres fraktura obeh goleni (desna do polovice površine kosti), prepoved teka do nadaljnega
  • čez 3 dni nastop na IRONMAN 70.3 v St. Poltnu, brez tekaškega dela
  • štartna številka: 511 :)
  • cilj (prilagojen): top 10 kolesarski čas med PRO W
  • pripravljenost in počutje: OK
Glavo pokonci ... z novimi izzivi dalje ... nikoli odnehati

sreda, 26. maj 2010

Prvomajske novičke

Dolgi sončni dnevi, svežina drevja, vonj cvetočih rastlin, … so pojavi, ki nas spremljajo skozi pomladne dni. Prijetne zračne temperature dopuščajo nemoteno treniranje in vzbujajo še dodatno motivacijo. Prilagajanje novim razmeram je v športu zelo pogosto in pomembno dejstvo. Potrebna je tudi kvalitetna improvizacija, ki usmerja zastavljeno pot in pazi »da vlak ne iztiri«.

V prejšnji objavi sem omenila »skorajda« nemoteno potekanje tekaških treningov. Situacija se je spremenila in že več kot 14 dni ne tečem. Bolečine v pokostnicah so bile tako neznosne, da je bilo potrebno obiskati zdravnika za športne poškodbe. Anamneza: možnost nalomljene kosti golenice obeh nog, potrebna je scintigrafija, ki prikazuje reakcijo kosti na mehansko preobremenitev, poškodbo ali vnetje. Brez negativnih pomislekov sem takoj preusmerila pozornost v plavanje, kolesarjenje in fitnes vadbo. Pozitivno mišljenje in hitro iskanje primerne rešitve veliko pripomoreta pri reševanju nastalega problema.

Predtekmovalno obdobje je pred vrati in s tem tudi primerna intenzivnost treningov. V soboto 24.5. sem se udeležila rekreativne cestne kolesarske dirke LIMES TOUR (Vrsar). Profesionalci so štartali 5min pred nami. Odločila sem se za krajšo 70km dolgo traso s 750m višinske razlike. Zadovoljivo povprečje, dober trening! Čeprav gre za rekreativno kolesarstvo mi je bilo »zanimivo« to, da je kar nekaj žensk imelo svojega »zajčka« (kolesarja za spodbujanje in vlečenje). Zato sem bila s 24. mestom med fanti (in 1. mestom med Woman A) kar zadovoljna ;)
Rezultati

V četrtek smo nekateri člani ŠD 3ŠPORT-a otvorili plavanje v morju .... seveda z neoprenskimi oblekami. Morje je imelo 15°C, zato bi poleg dvojne plavalne kape priporočila tudi čepke za ušesa. Mraza ni bilo občutiti. Takšne treninge prakticiram prvo leto in moram povedati, da izražajo poseben občutek.



Konec tedna pričakujem (pozitivne) ugotovitve zdravnikov glede pokostnic …. saj se IRONMAN 70.3 - St. Polten hitro približuje …

POWER linka:

pa še ....

Elements of greatness

nedelja, 02. maj 2010

Inspiracija ...

... je ustvarjalna moč; je domišljija, ki jo vzbuja nek pojav ali stvar.

Že kar nekaj mesecev je minilo od zadnje objave, a vendar ostajam mnenja, da so prazne besede nič kaj vredne. Potrebna je sprožitev posebnega dogodka, morda le trenutka in besede stečejo same od sebe. Takšni dogodki puščajo sledi in nam dajejo navdih za prihodnost. Vsakdanja drobna dejanja, ki nam olepšajo dan so vsekakor neprecenljiva, vendar so posebni trenutki mnogo več. Ravno redkost pojavljanja zvišuje njihovo »vrednost«. Tokrat so misli preusmerjene na tekaški trening preteklega tedna, kjer sem doživela prav poseben »feeling«. Kljub dežju, ki je bil vedno bolj močan, sem trening izpeljala po planu oziroma še bolje. Lahkotne a hitre noge, enakomerno sproščeno dihanje, neprecenljiva narava in posebna moč, so pojmi, ki opisujejo enega izmed najlepših tekaških treningov, ki sem jih kdajkoli doživela. Takšni trenutki so največja motivacija za nov zagon, bodisi gre za treniranje ali za vsakdanje življenjske obveznosti. Čeprav je bil trening fizično zahteven (glavnina: 3 x 4km tempo) je bila psihična plat deležna sprostitve ter nabiranja pozitivne energije. In kje se nahaja kraj, ki zapolni energijske centre? ;)

Zadnje mesece pretečem veliko kilometrov (kolikor pokostnice dovolijo!) v Škocjanskem zatoku, ki je prelep naravni rezervat, kjer domujejo najrazličnejše vrste ptic ter veliko živali (ribe, sesalci, dvoživke, plazilci, itd.). Peščena pot okoli zatoka meri 2km in daje sprehajalcem ter tekačem poseben čar.

Primorci imamo čez zimsko obdobje idealne pogoje za kolesarstvo, zato sem kolesarske treninge na spiner kolesu (v fitnes centru) izvajala morda le teden dni. Minili sta že 2 leti od kar sem "odprla" novo temo na forumu bicikel.com z naslovom Primorska runda. Mislim, da se je runda precej popularizirala, saj se je število kolesarjev zelo povečalo (tudi do 25). Runde se udeležujejo tudi kolesarji iz notranjosti Slovenije. Velika športna družba, lepa trasa, zmerne temperature ...... tako je tudi nedeljska vožnja na Primorskem zaživela! Standardna trasa (cca 110km) : Koper (zbirališče: pokopališče (Vinakoper) Koper) – Dekani – Buzet – Dolina Mirne – Oprtalj (prikupen 6km hribček) – Sečovlje – Portorož – Izola – Koper.

Ekip(c)a ŠD 3ŠPORT ….. tudi pozimi enotni ;)


Meseca februarja sem ponovno odpotovala na 12-dnevne priprave na Kanarske otoke – Gran Canarijo, in sicer v družbi treh članov ŠD 3ŠPORT-a (Marko, Vinc & Mitja). Treninge sem izvajala po svojem planu samostojno ali v družbi triatloncev iz ŠRK Celja in TK Ljubljane. Kanarske otoke sem obiskala že tretje leto zapored, saj menim, da so klimatske razmere ter okolica nasploh zelo primerni za treniranje in sprostitev. Slike povedo VSE!

Posebno preizkušnjo sem doživela v soboto 3. aprila, ko sem prvič prekolesarila 205km dolgo traso. Planinsko društvo Koper je organiziralo tako imenovan BREVET s štartom pri Taverni Koper. Brevet ali z drugim imenom »Randonee« je organizirana ekstremno dolga kolesarska vožnja. Kolesarji, ki se jim v tej disciplini lahko reče Randonneurji, potujejo po določeni, toda neoznačeno trasi (dolžine od 200 do 1.400km), skozi določene kontrolne točke in morajo zaključiti vožnjo znotraj določenega časovnega limita. Ti časovni limiti so sicer zahtevni, vendar dovoljujejo vožnjo v udobnem tempu – torej ni nobene zahteve, da bi se kolesarilo z dirkaško hitrostjo ali da bi se uporabljale taktike s cestnih kolesarskih dirk. V soboto se je zbralo okoli 120 kolesarjev, med njimi tudi znana ultrakolesarja Jure Robič ter Marko Baloh. Nove preizkušnje so vedno najbolj zanimive, saj lahko le predvidevaš kako se bo dogodek izpeljal in zaključil. Kratek povzetek:

Občutki: do 140km lepo tekoče, nato krajša kriza do 180km, od mejnega prehoda dalje pa spet pri moči!

Organizacija: zelo prijazno in skrbno osebje, vse OK, brez pripomb. Celoten brevet sem odpeljala z grupo cca 9-ih fantov, zabavna družba, timsko delo, .... bravo fantje ! ! !

Bruto čas (+ustavljanje na postajah): 8:08, neto pa: 7:38, povprečje: 26km/h.

Na cilju so se misli osredotočile na vprašanje: ali bi sedaj zmogla preteči še 42km? Hmmm.



Treningi potekajo (skoraj) nemoteno pri vseh treh disciplinah. Tudi forma se občutno stopnjuje. Problem ostajajo le vnete pokostnice na notranji strani goleni. Zato so tekaški treningi prilagojeni stopnji bolečine. Že teden dni izvajam aktivno rehabilitacijo (kinesyotaping, ICE, vaje s Thera bendom, stretching, itd.) v upanju, da se pokostnica in mišice okoli nje adaptirajo na obremenitev. Tempiranje forme je osredotočeno na polovični Ironman v St. Poltnu, ostala tekmovanja pa bodo le vmesna stopnja do uresničitve cilja.


Morda bo pa res obveljalo pravilo: NO PAIN NO GAIN !?

četrtek, 01. april 2010

P I N K

I DON`T BELIEVE YOU ...

četrtek, 21. januar 2010

Ironman 70.3 St. Polten, 30. maj 2010



Prijava uspešno sprejeta! ;)

četrtek, 17. december 2009

Po stopnicah do ...

Tokrat nekoliko drugačen uvod …

Trenutno je moje življenjsko obdobje v popolni zasedenosti, zato tudi tako dolga odsotnost. Misel »Tako, kot si naredimo, tako imamo« ni pritožba, ampak le opis trenutnega stanja. Dnevi (pre)hitro minevajo, ko te življenjski tempo preganja ali celo prehiteva. Občutki? Pogosto pozitivni, kajti narediti veliko koristnih stvari v čim krajšem času prizanese le dobro. Seveda pa je velikokrat vzdušje zelo obremenjujoče in napeto. Ljudje se radi potožimo s stavkom: »Ko bi dan imel le še nekaj ur več …«. Tokrat tudi sama razmišljam o rešitvah kako podaljšati dan in pridobiti nekaj dodatnih ur. Nekateri preprosto prespijo kakšno urico manj v postelji in si tako podaljšajo delovnik. To pa ni dolgoročna rešitev. Manj spanca si lahko privoščimo le za kratko obdobje (2-3 dni), nato pa se neprespane ure zelo hitro obrestujejo v obliki nesposobnosti opravljanja vsakdanjih opravil, kajti pomanjkanje spanca na telo deluje porazno. Nezadostno spanje zmanjša učinkovitost in koncentracijo ter težave z razpoloženjem. Ljudje potrebujemo vsaj 7-8 ur spanja dnevno, da se telo obnovi, spočije in pripravi za prihodnji delovni dan. Športnikom predlagajo celo do 9 ur spanja dnevno, saj je regeneracija poglavitni dejavnik v sistemu treniranja. Kakšna je torej rešitev? ORGANIZACIJA. Organiziranje dneva je veliko bolj učinkovita rešitev, saj bomo v določenem času izpolnili zastavljene cilje, ki pa morajo biti vsaj približno uresničljivi in izvedljivi. Nato poskušamo držati le zastavljen urnik in vse bo najverjetneje potekalo brez večjih zapletov (mišljeno: glede primanjkovanja časa). Pozorni moramo biti tudi na število dnevnih ciljev, ki si jih zadamo. Če se osredotočim na svoj delovnik, ki je trenutno zelo pester, poizkušam čas čim bolj optimizirat. Tako so moji dnevi zapolnjeni z učenjem, s treniranjem, z vodenjem društva, z obiskovanjem predavanj in z življenjskimi osnovnimi opravili, kot so: kuhanje, pospravljanje, nakupovanje, pomivanje, ki pa hočemo ali ne, nam odvzamejo kar veliko časa. Ko se zvečer (ponoči!) uležem v posteljo in misli švigajo sem ter tja, na hitro ocenim koliko je bil dan uspešen. V kolikor je »ocena pozitivna« štejem za tiho zmago. Takšen tempo je zelo naporen, zato si po potrebi privoščim prost dan in ga zapolnim z »relaxantnimi« trenutki. Naslednja težava, ki se lahko pojavi pri razporejanju časa temelji na neodločnosti pri razvrščanju zadev po pomembnosti. Življenje nam narekuje izbire. Potrebno se je odločati. Tako moramo vsakodnevno presoditi kateremu cilju bomo posvetili več pozornosti in upamo, da smo se pravilno odločili. Rezultat bo viden v krajšem ali daljšem obdobju, torej, ko bo naš trud povrnjen, izkazan ali pa bomo enostavno doživeli poraz. Obstajajo tudi vmesne poti, a mislim, da sta bela in črna osnovni barvi za prvotno razločevanje uspeha. Bistvo današnjega besedila? Bodi dober organizator in vse kar delaš, delaj z namenom ter uživaj pri tem. Če vidiš celo smisel v tem kar počneš, lahko mirno zaspiš, saj si stopil stopnico višje …

Še nekaj opisov fotografij:



Kolesarski trening 1. novembra, sončni Oprtalj :)

29. november - prvi sneg, fotografija iz avta, kjer preživim trenutno veliko ur, lahko bi rekli moj drugi dom :)



Vedno več članov na plavalnih treningih ŠD 3ŠPORT-a!



... vedno več nas je tudi na kolesarskem treningu ;)



Ko je razpeljava že dolgočasna ... a vseeno brez nje ne gre!


Gradnja 50m bazena v Kopru hitro napreduje ... mogoče konec zime že zaplavamo!


Ponovno fotografija iz avta - 3-tedenska megla na območju Primorske.

Lep pozdrav oz. lahko noč ...

petek, 11. december 2009

Ko nimaš vpliva, se prepusti toku ...

... in upaj, da ni premočan ...

Zgornjo misel sem si sposodila iz enega izmed vsebinsko zanimivih blogov, ki jih rada prebiram.
Ljubljanski maraton je za menoj in z njim tudi kisli občutki. Zgornja misel je pogojena z nedeljskim tekom, saj se je g. bodec (tako, bom poimenovala že dalj časa nepopustljivo bolečino v desnem spodnjem delu rebrnega loka, ki se enkrat pojavi, drugič pa spet ne) ponovno odločil, da mi bo "delal" družbo. . .

Kot predsednica društva, sem tokrat napolnila "avtek" in odpeljala nekaj klubskih članov na Ljubljanski maraton. Tam so nas pričakali še ostali člani ekipe ŠD 3ŠPORT (vse skupaj 30 udeležencev). Čestitali smo tistim, ki so ravno pretekli 9,2km razdaljo, razdelili štartne številke, opravili skupinsko fotografijo ter malo pokramljali. Ko smo se odpravili na ogrevanje sem ubrala svojo pot, saj se želim pred tekmovanjem umiriti in se zato nekoliko odmaknem. Odločila sem se, da ne bom štartala v prvih nekaj metrih od startne linije, saj nebi imelo smisla ovirati hitre tekače kot tudi prehiter začetek ne koristi teku na 21km. Priznam, da mi živčki v štartni gneči niso dali miru, verjetno zato, ker res nisem vedela kaj me čaka ... Ko smo se množično pognali, sem si nadela slušalke MP3-ja ter pričela teči v načrtovanem tempu. Ker večkrat izvajam tekaške treninge ob glasbi, sem se odločila, da jo bom poslušala tudi na tekmi. Prvih 10km vse po planu, nato pa je zaradi močnega krča pod rebri sledil prvi postanek. Poizkusila sem ga sprostiti z masažo pod rebrnim lokom, a zaman. Čez dober kilometer se ponovi in vse bolj pogosto do 17km. Ustavila sem se približno 5x po 30-60sek. Ker je bila bolečina že prenaporna in ni popustila sem se odločila zmanjšati tempo na 6min/km (v bistvu raztek) ter v takem tempu tudi prestopila ciljno črto. Jeza in žalost sta me še bolj oblili, ko sem na ciljni tabli zagledala čas 1:55. Med tekom, ko me je g. bodec že 3. "obiskal", sem se vprašala ali naj sploh še nadaljujem. Nisem več uživala, niti želje po zaključku tekmovanja ni bilo več prisotne, a vseeno me je nekaj prepričalo, da sem nadaljevala do konca! Še sama ne vem kaj. Težko se je spoprijeti s samim seboj, ko veš, da si treniral, da si teden pred tekmo počival, da so noge na ogrevanju letele ... a vedno se lahko vprašaš: ali sem dovolj treniral, sem sploh kaj natreniral, ali sem dovolj počival, sem se sploh spočil, ali bi morale noge na ogrevanju še bolj leteti ... Potrebno je gledati naprej in v težkih trenutkih znati odreagirati. Vem, nič novega nisem odkrila. Doživela sem le dodatno izkušnjo oz. svojo borbo.
Rezultati

Za boljšo voljo so poskrbeli klubski člani, ko smo se po opravljenem maratonu odpravili na kosilo v prijetno Pizzerio in špageterijo La Piazza.

Naj še zaključim. Nikakršen tok ni premočan ...



sreda, 28. oktober 2009

ONE DAY TO GO ... ;)

Le še dan in nekaj ur nas loči od tradicionalnega Ljubljanskega maratona. Pričakovanje je red (predvidevanje), varnost; morda dolgočasje in monotonija. Nasprotno pa je nepričakovanje nered, presenečenje, zmeda; morda zanimanje in vznemirjenje . . .

Ker bo to moja prva preizkušnja na 21km so občutki zelo mešani in že komaj čakam obkrožit Ljubljanske ulice. Taktiziranja ne bo veliko, saj (še) ne vem v kaj se spuščam ;)

Trenutno si hladim/grejem pokostince z ledeno blazino, saj vnetje - periositis zadnje dni noče in noče popustiti. A ne bom si belila glave...

Posebnih priprav za Ljubljanski pol maraton nisem imela, saj komaj dober mesec dni "normalno" izvajam tekaške treninge. Tekoči teden je bil seveda regenerativne narave, pa tudi privoščila sem si nekaj več hidratov. Ker želim čim bolje zaščititi mečne mišice (gastrocnemius, soleus, tibialis anterior) in Ahilovo tetivo, ki opravljajo pri teku veliko nalogo in večkrat prihaja do poškodb, treninge olajšujem s CEP kompresijskimi nogavicami. Redno jih obujem pred vsakim tekom in jih zadržim celo nekaj urc po njem. Do sedaj je bila moja izbira CEP nogavic v črni barvi, v nedeljo pa ...



Vsem tekačem in tekačicam želim veliko nedeljskega užitka ... pustite se presenetiti, nepričakovano je vznemirljivo!

petek, 23. oktober 2009