V petek je bilo na Primorski peklensko vroče in soparno, kot je seveda že kar nekaj dni. Trenutno so prav težke vremenske razmere za izvajanje treningov. Seveda bi bilo najbolje, da bi trenirala za 5 uro zjutraj in po 20-ih zvečer, ampak zaradi sezonskega dela - reševalka iz vode, moram prilagajat ure treningov. Saj po sedmih, devetih urah sedenja na plaži (čeprav pod dežnikom), zelo utruja in zvečer zelo težko opravim še kak trening.
Da se vrnem na petek . . . Ker sem pričela delat ob 14 uri, sem šla na kolo ob 10.3o. Čeprav na Primorski ponavadi vedno nekaj pihlja, tokrat ni bilo sapice. Napolnem 2 bidona, muslijeve piškotke v zadnji žep in odpeljem iz Strunjana. Najprej proti Kopru, nato pa čez Portorož na Hrvaško. Tako je bilo vroče, da se mi je že skoraj meglilo. Ustavila sem se na črpalki in si premočila glavo, tako da je prav teklo iz mene. To mi je res pripomoglo, da sem lahko šla dalje. Tako, sem si cel trening z bidonom polivala glavo... Večkrat sem si domišlajala, da se lahko pojavi enaka situacija tudi na tekmi in da je treba stisnit zobe... in to po najmočnejšem soncu. Utrujenost se je stopnjevala, še posebej, ko mi je Peter nakazal po 2urah in 30min, da bova izvedla še interval po Sečoveljski ravnici. Priznam da mi je bilo zelo težko, seveda tudi zato, ker zadnje čase nisem opravljala dolgotrajnih treningov. No, amapk sem le uresničila plan, kolesarila sem 3ure in 15min ... nato skok v morje in v reševalno uniformo.
Takoj bi zamenjala 5-6ur kolesarjenja v pomladanskih temperaturah kot 3ure v taki vročini . . .
Včeri je sledila krajša menjava, urca kolesa in 22min teka. Danes pa počitek...
Poročilo iz Goesselsdorfersee-ja sledi naknadno, ko bodo organizatorji tekme priložili slike na internetno stran.
V upanju na kak deževen ali vsaj oblačen dan vas lepo pozdravljam...
0 Comments:
Post a Comment