Triatlon je relativno mlad šport. Njegovi začetki segajo v leto 1975, ko so v ZDA prvič izvedli triatlonsko tekmovanje. Gre za olimpijsko panogo, pri kateri tekmovalci najprej plavajo, nato kolesarijo in nazadnje še tečejo. Vse to poteka brez prekinitve, v skupni čas pa se štejeta tudi časa obeh menjav – ko tekmovalec preide iz vode na kolo in nato še iz kolesa na tek. Skupaj tekmujejo vrhunski in rekreativni tekmovalci vseh starosti – od kadetov do veteranov.
V Sloveniji doživlja pravi razcvet, saj se na tekmah (Kočevje, Bled) zbere preko 300 tekmovalcev vseh starosti. V Sloveniji je največ triatlonov šprinterskih (750 m plavanja, 20 km kolesarstva in 5 km teka), medtem ko je olimpijska različica enkrat daljša.
Večinoma se tekmuje v naslednjih disciplinah:
Ø Sprint triatlon (750 m plavanje / 20 km kolo / 5 km tek)
Ø Olimpijski ali kratki triatlon (1500 m plavanje / 40 km kolo / 10 km tek)
Ø Half IronMan triatlon (1900 m plavanje / 90 km kolo / 21 km tek)
Ø IronMan triatlon (3800 m plavanje / 180 km kolo / 42 km tek)
Vsak tekmovalec dobi štartno številko, ki jo nosi okrog pasu: med kolesarjenjem zadaj, med tekom pa spredaj. Zaradi lažje identifikacije je tekmovalec še dodatno označen s številkama na ramenu in stegnu. Kolo in ostalo opremo, potrebno za kolesarjenje in tek, si pripravi v menjalnem prostoru. Dovoljene so vse vrste koles. Obvezna je uporaba kolesarske čelade in zgornjega dela oblačila. Običajno tekmovalci nosijo kopalke in majico ali triatlonski dres.
Če je le mogoče štartajo vsi udeleženci hkrati. Kadar se plavalni del odvija v bazenu, kjer običajno v eni plavalni progi plava največ 6 tekmovalcev, lahko štartajo v več skupinah. Plavajo v kopalkah ali triatlonskih dresih, ob nizkih temperaturah vode pa v skladu s pravili tudi v neoprenskih plavalnih oblekah. Dovoljene so vse plavalne tehnike. Ko tekmovalec premaga plavalno progo, steče v menjalni prostor. Tam obuje kolesarske čevlje, obleče majico, si nadene štartno številko in čelado, vzame kolo in prične s kolesarjenjem. Ali je vožnja v zavetrju sotekmovalcev dovoljena, določi organizator tekme – praviloma je dovoljena na vseh krajših tekmah. Po prevoženi kolesarski progi se tekmovalec pripelje do črte, kjer mora stopiti s kolesa. Kolo odloži na stojalo, si sname čelado, se preobuje in steče na tekaško progo. Po prehodu čez ciljno črto se zabeleži dosežen čas, na podlagi katerega se izračuna uvrstitev v absolutni konkurenci in v njegovi starostni kategoriji.
